sreda, 30. december 2009

V Rim

Ja, tale nakit je za mojo prijateljico R. iz Rima in njeno hčerko. V veliko pomoč mi je bila, ko sem prevajala spletno stran o aleksandrinkah v italijanščino. Vzela si je čas, da je besedila prebrala in izboljšala moj slog. Najmanj, kar sem lahko naredila zanjo je, da sem ji podarila nekaj, kar sem izdelala z lastnimi rokami.

Zanjo sem izbrala vijolično-prozorno kombinacijo steklenih perl. Aja, ker je vse skupaj na vratu delovalo pretežko, sem odstranila zgornji dve verižici in pustila le spodnjo. Ker sem potem vse skupaj hitro zapakirala in odnesla na pošto, nisem uspela fotografirati.


Spet fotografirano v slabi svetlobi, a pri tem vremenu je ugodne razmere naravne svetlobe težko dobiti. Še dobro, da nas ni poplavilo!

Verižica za hčerko je iz lesenih perl v igrivih mladostniških barvah, ki sem jim dodala še nekaj metuljčkov ... primerno za dekle v zgodnjih najstniških letih!


In tole je embalaža za najstnico ... s češnjami in paličastimi perlami za ročaj


Tale torbica, ki mi je nadvse všeč, pa je za mamico. Ročaj sem izdelala iz verižice in belih lesenih perl, ki sem jih nanizala na iglo z ušesom. Iste perle so tudi na okrasni rožici.

Pa še z drugega vidika v malo boljši svetlobi.



torek, 29. december 2009

Darilne torbice

Darilne torbice so me kar navdušile ... prejšnji vikend sem izdelala še drugo varianto, ki je bolj 3-D. Povečana na ustrezno velikost bi bila primerna tudi za piškote.

Po obveznem zvijanju papirja pride na vrsto zame najlepši del ... krašenje! Najprej izdelava ročajev iz perlic in nato še zapora. Tu sem se nemalo namučila, saj nisem hotela lepiti. Pri prvi sem uporabila kot zatič bunkico, pri drugi pa žičko ... nisem pa še povsem zadovoljna.

Sem pa pri slednji izboljšala ročaje, ki so preprosto speti z laksom ... pri prvi sem na notranjo stran dala perlico in se potem malo slabše zapira, saj drgne perlica ob perlico.

Torbici sem izdelala kar tako. Včasih je dobro imeti kakšno stvar na rezervi za obdobja, ko časa kronično primanjkuje.

ponedeljek, 28. december 2009

Nakit V

Perlica za perlico, perlica za perlico ... to je trajalo cela dva dneva! Da bi bilo vse skupaj še težje, vse perlice niso šle skozi šivanko. Vseeno sem nanizala 3,5 m dolg niz.

Nameravala sem narediti kvačkanko, vendar so bile za začetek 2 mm majhne perlice (neekakomerne) pretrd oreh in črn sukanec mi vsekakor ni bil v pomoč. Ugotovila sem tudi, da bi bila takšna ogrlica pretanka, da bi naredila željeni efekt, zato sem se znašla drugače.


Niz metalnih perlic v mavričnih odtenkih (iz Frogwilla) sem preprosto zvezala skupaj, trikrat ovila okrog vratu in nataknila na obroček iz alabastra, ki sem ga kupila v Volterri za par evrov. Menim pa, da bi bil obroček iz žada veliko bolj primeren, saj je večina perlic z zelenim in modrim odsevom.


Izdelala pa sem še nekaj embalaž v obliki torbice ter nekaj nakita, vendar še nisem uspela fotografirati.

petek, 25. december 2009

Vesele praznike

Vsem, ki spremljate moj blog in me spodbujate ter navdihujete, želim vesel božič in srečno novo leto.



Tole spodaj pa je letošnja proizvodnja voščilnic. Naš hišni jelenček! Handy-Dany se moram zahvaliti za odtis, ki sem ga primerno povečala na velikost fotografije 9 x 13 cm ... Ker mi skener nagaja, odkar imam visto, sem odtis kar fotografirala ... poskusno, potem pa sem ugotovila, da so slabi pogoji ustvarili barvano ozadje, ki se je nekako ujemalo s temo fotografije, sem uporabila kar fotografijo odtisa. Ko sem izrezala luknjo, sem z vogalčki pritrdila fotografije, ki so tako snemljive. Nekaj podobnega sem naredila že lani.



UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
ŠTAMPILJKE/STAMPS
Nellie Snellen (Ollie's Santa Claus)
PAPIR/PAPER
Anita's Cards and envelopes (A6 white)
BARVE/INKS
vodene barvice Mondaluz Koh-I-Noor Hardtmuth  
DODATKI/ACCESSORIES
trak
PRIPOMOČKI/TOOLS
tiskalnik Epson Stylus Photo R200

sreda, 16. december 2009

Prva darilna torbica z vsebino

No, danes sem darilce končno oddala in zdaj ga lahko objavim. Sodelavka je bila darila vesela, vsa zbornica pa se je navduševala nad embalažo.


Papir za torbico sem natisnila na 160-gramski papir. Kjer so bile na papirju rožice, sem jih še poudarila s plastičnimi. Vrvico in rožico za zapiranje sem izdelala iz perlic. Perle so iz stare zaloge, mislim, da sem jih približno 5 let nazaj kupila v Šparu. Niso bile točne velikosti, zato je rožica za malenkost nesimetrična, a drugih nisem imela.

Žal sem fotografirala v slabi svetlobi in podlaga (ki se je v živo čisto ujemala z izdelkom) ne poudarja izdelka.

Tukaj je še zadnja stran, je malo obledela od fleša. Se pa lepo vidi, kako se blešči rožica.

Pa še notranjost v origami stilu. V mislih imam še nekaj izboljšav, v naslednji izvedbi.

Pa še vsebina: preprosta ogrlica, perle so iz Hoferja, skombinirala sem 3 komplete skupaj.

S posnetki vsekakor nisem zadovoljna, sem pa toliko bolj z izdelki.

torek, 15. december 2009

Joj, kakšen veter

Ko sem se danes peljala po stari cesti iz Razdrtega proti Ajdovščini, ker je hitra cesta že 2 dni zaprta zaradi močnega vetra in me je na poti domov pošteno treslo, sem se spomnila na e-pošto, ki sem jo prejela jeseni ...

VEJTR U WAJDOUŠNI

30 km/h
Se šteje kot "popolnoma mirno". Drevesom se ne ljubi niti premakniti listov.

40 km/h
Drugje po Sloveniji ljudje zapirajo okna. V Ajdovščini veter upihne nekaj regratovih lučk.

50 km/h
Drugje po Sloveniji se ljudje držijo za kape, da jim jih ne odnese. V Ajdovščini odprejo vsa okna in vrata, da se malo prezrači.

60 km/h
Ajdovci se odpravijo na sprehod in uživajo v ljubki sapici; tujce po cesti že zanaša med hojo.

70 km/h
Drugje po Sloveniji spravljajo avte v garaže in zapirajo polkna. Ajdovci dajo ven sušiti cunje.

80 km/h
Drugje po Sloveniji zaskrbljeno čakajo, kaj se bo zgodilo, Ajdovci pošljejo otroke malo ven, da se "preluftajo"

90 km/h
Drugje po Sloveniji prevrača smetnjake in razbija šipe. Ajdovci začnejo prižigati cigarete z vžigalico med dlanmi.

100 km/h
Drugje po Sloveniji radiji in televizije panično opozarjajo pred vetrom. Ajdovec se pelje na panoramsko vožnjo po cesti proti Podnanosu in se smeje prevrnjenim kamionom.

120 km/h
Drugje po Sloveniji lomi drevesa in uničuje pridelke. Ajdovci se veselijo, ker jim ni treba pometati.

150 km/h
Drugje po Sloveniji odkriva strehe in lomi ostrešja, drevesa pa ruva s koreninami vred. Ajdovci počasi zapirajo okna.

180 km/h
Drujge po Sloveniji je razglašena splošna naravna katastrofa, gasilci in civilna zaščita iz vse države hitijo na pomoč. Ajdovcem ni jasno, zakaj tako komplicirajo.

200 km/h
V Ajdovščini polomi nekaj vej in odnese par korcev s streh. Drugje po Sloveniji je na stotine smrtnih žrtev.

300 km/h
Drugje po Sloveniji je popolno uničenje, mesta so zravnana z zemljo. Ajdovci rečejo: "Ej, ma dns pej piha!"

sobota, 12. december 2009

Darilna torbica

Na internetu sem našla delen načrt za izdelavo torbice - našla sem načrt lažjega dela (zunanja oblika), težjega sem morala ugotoviti sama ... kako zgibati papir v notranjosti. Uspelo mi je že v drugem poizkusu, v prvem sem izrezala premajhen kos papirja.

Na 160-gramski papir sem natisnila črno-bel motiv, tudi na notranjo stran sem natisnila preprost črtast vzorec. Zunanji vzorec sem malo popestrila s srebrnim alkoholnim flomastrom. Nato sem izrezala obliko torbice ter nanizala perle na debelejši laks.

Do tukaj je bilo preprosto ... kako pa spraviti darilce v notranjost? In kaj narediti, da bo vse ostalo skupaj!


Spredaj
Zadaj
Še dobro, da je bila objavljena fotografija notranjosti, tako sem tudi sama v origami slogu zgibala pavs papir. Embalaža je primerna za nakit oz. tanjše predmete. Vrečka se zaključuje v trikotnik.
Lahko pa bi jo zgibala tudi drugače, moram še premisliti ... brez lepljenja bo bolj težko. Lepilo sem potrebovala le, da sem pavs papir pritrdila na ogrodje.


Sledilo je še zunanje krašenje ... gumbki in perlice. Zadnja gumba držita ročaj, sprednji pa je le okrasni. Za zapiranje sem nalepila košček folije za zavijanje zvezkov ter kos obojestranskega lepilnega traka, da se vrečko lahko večkrat uporabi.




Vse zaključke sem utrdila s sekundnim lepilom. Na konca ročajev sem dala zaključek z bunkico ter štoper kot pri nakitu. Z luknjačem sem naredila dve luknjici skozi papir ter z notranje strani vtaknila vrvico s perlami ter jo na zunanji strani utrdila z dvema gumboma.

Še dobro, da mama šiva, saj ima na zalogi veliko gumbov, močnega sukanca in celo paličaste perle je imela nekje shranjene ... kakšna ozimnica!

Aja pa še to ... tale je druga. Prvo sem izdelala za sodelavko in bo skupaj z vsebino objavljena po predaji.

petek, 11. december 2009

Kljunčkova umetnija

Naš mali Kljunček zelo rad riše, rad pa tudi ima, da mu odrasli kaj narišemo. Nekaj na hitro, v eni potezi ... in tako obožuje račke. Takoj ko najde list papirja in svinčnik, gre k nekomu in ga prosi, da mu nariše "ga-ga".

In tako tudi sam posnema risanje račke. Fazo čačk "gor-in-dol" je že dal skozi, zdaj dela že kroge. Ko pa je poskusil tudi sam narisati račko, je nastalo tole ... zanimivo je to, da mu je uspelo še večkrat!

Pa je dopolnil šele 17 mesecev ...

Adventni venček 2009

Na adventnem venčku sta bili prižgani že dve sveči, tretja pa bo kmalu ... tale objava ni najbolj ažurna. Komaj sem uspela vse postoriti. Od takrat sem preživela rojstnodnevno zabavo, 2 "izleta" v Zreče, popoldanske govorilne ure in pedagoško konferenco, delovno soboto na božično-novolentem sejmu v šoli ter 2 dneva v bolnišnici zaradi Kljunčka. Na srečo je zdaj vse O.K.

Prva adventna nedelja je bila po dolgem času spet na moj rojstni dan, malo pogrešam čase, ko je bil 29. november dela prost dan. Zdaj bi to znala bolje izkoristiti.

Tako sem se lotila dela dopoldne, dokončala sem točno do kosila. Pri hiši sem malo oklestila lovor in oljko, tokrat sem iglavce prišparala. V tako toplem adventnem času sem izbrala bolj velikonočno zelenje.


Okraski na venčku so šopki oljčnih vejic in posušenih makovih stebelc, ki sem jih prebarvala v belo in srebrno. Vse skupaj sem povezala z modrim trakom. V živo so makova stebelca še lepša, saj se na fotografiji srebrna in bela ne ločita dobro.

V bistvu sem izdelala še en venček s samo eno svečo, ki sem imela prižganega v moji kuhinji skoraj celo nedeljo. Rojstnodnevni venček.
Na rdeč kvadraten krožnik sem položila preprost venček iz oljčnih vejic, temni sadeži so bili edini okrasek. Na sredino sem postavila belo kvadratno svečo. Preprosto, a lepo.
Sem ga pozabila fotografirati, zdaj se je oljčno listje že stisnilo in ni več tako lep. Zavrgla ga nisem le zato, ker ga bom uporabila kot osnovo za drug venček.

nedelja, 29. november 2009

Nubijski nakit

Starša sta si privoščila križarjenje po Nilu in mi prinesla dva kosa nakita ter dva šala. Darilo za rojstni dan, čeprav je bilo največje darilo to, da sta živa in zdrava prišla nazaj. Tudi Kljunček je bil vesel njunega povratka, svojega nonota je držal za hlačnik in ga ni izpustil.

Tudi sama sem bila na križarjenju pred leti, a sem se bolj osredotočila na papirus, še iz alabastra nisem vedela, kaj naj vzamem. Vse je bilo preveč kičasto. Spodobnega nakita pa nisem videla nikjer. Mogoče zato, ker sem izbrala izlet v Abu-Simbel, medtem ko je večina skupine šla v nubijsko vas.



Fotografije niso najboljše, vidi se odsev fleša, če se spomnim posneti druge, bom te zamenjala.

sobota, 28. november 2009

Dve jesenski fotografiji

Malo sem pospravljala Kljunčkove fotografije in ti dve sta se mi zdeli primerni, da jih objavim tukaj. Prva bi mi bila bolj všeč, če avtomobilov ne bi bilo doma, saj kvarijo celotno fotografijo s stezico, kamnitim koritom in Kljunčkom na sredi. Mulc si je pač takrat omislil vtakniti klobuk na glavo, da ga je mama lahko pofotkala. Tako pač je.
S tetinim klobukom


Jesenska marjetica

nedelja, 15. november 2009

Še dve za rojstni dan

Voščilnici sta nastali za mamico in sinka, ki sta konec oktobra praznovala rojstni dan.

Pri prvi voščilnici sem na zeleno podlago nalepila kartonček kožne barve, ki sem ga predhodno pohroščkala s pikčastim reliefom. Nanj sem v zgornji del prilepila 3 zelene kristalčke. Osrednji motiv pa so 3 rožice pripete z razcepki. Podlaga rožic je iz blaga, zgornji del je iz papirja.



Pri drugi voščilnici je podlaga rumena, nanjo sem ob rob nalepila moder trak iz tekstila. skozenj sem speljala laks, na katerega sem nanizala 3 zvezdice: 2 zlati in eno modro. Zvezdice se lahko do polovice pomikajo gor in dol. Osrednji motiv so trije modri avtomobilčki, kot se za pravega avto-poznavalca spodobi.


UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
ŠTAMPILJKE/STAMPS
/
PAPIR/PAPER
Anita's Cards and envelopes (A6 white); ostanki vzorčastega papirja
BARVE/INKS
vodene barvice Mondaluz Koh-I-Noor Hardtmuth  
DODATKI/ACCESSORIES
trak; plastične zvezdice; kristalčki
PRIPOMOČKI/TOOLS
štanca (rože velike)

četrtek, 12. november 2009

Še en fantek je med nami

Rodil se je v nedeljo in zanj sem izdelala tole čestitko.





UPORABLJENI IZDELKI – USED PRODUCTS
ŠTAMPILJKE/STAMPS
/
PAPIR/PAPER
Anita's Cards and envelopes (A6 white); enobarvni papir; ostanki belega papirja
BARVE/INKS
vodene barvice Mondaluz Koh-I-Noor Hardtmuth  
DODATKI/ACCESSORIES
trak; kristalčki
PRIPOMOČKI/TOOLS
Cuttlebug; Cuttlebug embossing folder (Birds & Swirls)

torek, 3. november 2009

Zvezdasta voščilnica

Origami! Predvsem v srednji šoli in prva leta faksa sem bila pravi origami štručko, zadnja leta pa sem to tehniko popolnoma opustila. Dober razlog, da sem se ponovno poskusila je bila objava na otočku, kjer je Namo iskala navodila, kako se izdela zvezdasto voščilnico. Takoj ko sem si ogledala tole, mi je postalo jasno, kako se izdela tudi tole. Sicer sem tehniko malo priredila, saj se pri origamiju ničesar ne odreže stran, tukaj pa se mi je zdelo bolje tako.


Vzela sem 180 g papir in iz njega izrezala enako velike kvadrate. Rabila jih bom 5.

Papir v obliki kvadrata se prepogne na pol, da nastane trikotnik.

Ta trikotnik se še enkrat prepogni na pol. Nastane manjši trikotnik.


Takole izgleda papir po prvem pregibu in nato še po drugem.



Nato se list poravna - pregibi na njem tvorijo 4 trikotnike.
V prvem poizkusu sem en trikotnik preprosto odrezala stran (napaka), saj potem
nisem imela ničesar za pritrditi strukturo skupaj. v drugo sem pustila ozek pas,
da sem lahko strukturo zlepila skupaj.
Na eni strani se zareže do sredine pregiba kateregakoli trikotnika, na drugi pa nekaj mm od pregiba, da se dobi ozek trak za nanos lepila.



Enega od krakov, ki so nastali po izrezu trikotnika, se prepogne na pol (do sredine kvadrata).
Najboljša izbira je krak s trakom za lepilo. Pregib se naredi v nasprotno smer kot pregib roba (zavihan rob za lepilo mora biti viden). Tako se izognemo napačni smeri pregiba.
Zdaj je tudi zadnji čas za krašenje. To je prepuščeno lastnemu okusu in potrebam.

Sledi lepljenje. Lepilo se nanese na stran, ki je izbočena, ker se potem ta del lepo skrije.


Po lepljenju je potrebno utrditi vse pregibe.


Na enak način se naredi vseh 5 delov zvezde, lahko tudi 6.


Sledi lepljenje posameznih režnjev v celoto. Zunanjo stran se premaže z lepilom in se nanj prilepi naslednji reženj ... trikotnik na trikotnik.
Na koncu se poveže še prvi in zadnji reženj skupaj ...
... in zvezdica je tukaj!






Lepše bi bilo, če bi bil papir kakorkoli okrašen, ampak tole je bil le hiter poizkus. Za izdelavo se lahko uporabi tudi papir za zavijanje. Če na sredino vtaknete vrvico, dobite prikupen okrasek za jelko.

nedelja, 1. november 2009

Toskana: Volterra, San Giminiano, Siena

Zaenkrat se morate zadovoljiti le s fotografijami. Komentarji še pridejo, ko bo kaj več časa. Prvič sem Kljunčka pustila samega in prespala nekje drugje, sem potem morala to nadoknaditi!

VOLTERRA





VOLTERRA, ETRUŠČANSKA UMETNOST






SAN GIMINIANO










SIENA








Ne prezrite ...

Priznanja in nagrade v aprilu 2022